PreLom je začel kot časopis in nadaljuje kot publikacija. Čeprav se širi,
s čimer smo upoštevali kritike, da prispevki niso bili v celoti na voljo
v tiskani različici, pa zožuje svoj fokus. Še bolj kot sicer se osredotoča
na problematiko prostora, njegovega urbanističnega urejanja in arhitekturnega oblikovanja.
V Ljubljani se soočamo z vedno večjimi prostorskimi problemi in vedno bolj
samovoljnimi rešitvami, ki za-polnjujejo vsak prazen kotiček in
posebna iz polnijo gradbene jame, a pri tem praviloma ne upoštevajo kulturne
dediščine, potreb in interesov večine prebivalstva ter dolgoročnih
posledic takšnih posegov. Najbolj poveden primer zadnjih let je gotovo
Avtonomna tovarna Rog, ki jo je mestna oblast nasilno izpraznila, in na
njeno mesto postavila Center Rog. Orjaški analogni NFT, betonski bored
ape, absurden in infantilen finančni produkt, ki ne služi ničemur drugemu
kot špekulacijskim igram v času, ko kapital nima kam drugam iti, kot
piše Miha Blažič. Šele naknadno se ga na vse pretege trudi zapolniti s
smiselnimi vsebinami, kar nikakor ne uspeva; še več, v njem je skupnostne
prostore zamenjalo luksuzno blago, dejavne, zatirane in na rob potisnjene
skupnosti pa večinoma pasivno malomeščansko pohajkovanje in trošenje.
A Rog je zgolj simbol prostorske samovolje in okupacije. V mestu
drastično primanjkuje dostopnih prostorov za ustvarjanje, delovanje,
pa tudi bivanje, saj si stanovanje v Ljubljani lahko privošči vedno
manj ljudi. Zoževanje prostora, ki je namenjen ljudem, ne glede na to,
koliko imajo pod palcem in kakšno mesto zastopajo v kastni strukturi
poznega kapitalizma, je namreč splošen trend v mestu in širše, predvsem
odkar je prostor postal sredstvo za bogatenje in finančne špekulacije.
Druženje, združevanje in kakovostno bivanje, ki naj bi bili temelj vsakega
prostorskega načrtovanja – prost-or namreč že v svojem imenu nosi
prostost – tako vedno bolj agresivno zamenjujeta logika dobička in
oblasti. Kot dokazujejo prispevki v pričujoči publikaciji, je bilo nekoč
drugače, kar na laž postavlja odločevalce in kapitaliste, ki samozavestno
trdijo, da je pred njihovo ero vladala zgolj stihija in beda. Dajejo pa tudi
motivacijo za odpor proti napadu na to, kar je še ostalo skupnega, javnega
in odprtega, ter upanje za naprej; o tem pa več v prihodnjih izdajah.

publikacijaprva_ok_mk.pdf