Komentar

V noči iz 26. na 27. april leta 1941, je bila le dva tedna po tem, ko so okupatorji zavzeli in razkosali slovensko ozemlje, v vili družine Vidmar v Rožni dolini ustanovljena Protiimperialistična fronta, kasneje preimenovana v Osvobodilno fronto (OF). Dan upora proti okupatorju je posvečen temu prelomnemu dejanju, ki je štiri leta kasneje vodilo v zmago nad nacizmom in fašizmom. Ljubljana je bila okupirana kar 1495 dni, najprej s strani Italije in nato Nemčije. V celoti je bila ograjena z žico. Na dnevnem redu so bile aretacije, ustrelitve, ustrahovanja. Prepovedana je bila slovenska kultura. Med ljudmi so delovali izdajalci, informanti in kolaboranti. A ljudstvo se kljub vsem strahotam nikoli ni predalo, temveč se je organiziralo. Po stenah so nastajali sloviti grafiti OF, skrivoma se je delil propagandni material proti okupatorju, v mestu sta delovala protiimperialistični radio Kričač in mreža tiskarn, strah med okupatorji in kolaboranti je sejala varnostno-obveščevalna služba. Ljudje so odhajali v partizane, drugi so jih oskrbovali in jih negovali, po tem ko so se ranjeni vrnili. Ljubljančanke so protestirali proti ustrelitvam talcev, delavci so stavkali v tovarnah, redno so se izvajale sabotaže okupacijskega sistema, ob tem pa se je zbirala pomoč za internirance v koncentracijskih taboriščih in informacije o njih. Vstaja junaškega mesta in slovenskega naroda je bila tako temeljita, da je italijanska oblast obupavala, nemška pa izgubljala živce, vse dokler nista bili 9. maja prisiljeni v dokončni poraz.